Gospodarska kriza je tu in časi niso rožnati. Kar je potrebno je naučiti se živeti z njo in čim bolje krmariti, ter sprejeti dejstvo, da tega dela življenja ne moremo nadzorovati. Potrebno je le okrepiti zaupanje vase in svoje sposobnosti, da bomo zmogli. Pomembno je biti optimističen in verjeti v izhode ... ker so!
Ker pa so to zunanje stvari in zmorejo vplivati na našo psiho, prihaja do velikih nemirov, stresov, izgorelosti. Tu so težave na delovnih mestih, šolah, odnosih. Nekako je zelo značilno za stresno populacijo, pa naj bo to od pubertetnikov do ljudi na jesen življenja, da ker se slabo počutijo (psihično in fizično), da so žrtve nerazumevanja, spletk, mobingov, manipulacij in da velikokrat nimajo moči, da bi kaj spremenili. Pa slišimo; ... to je močnejše od mene, sem v stiski, sem nervozen, ne znam-ne morem si pomagati. Pomembno je vedeti, da nobeno stanje ali razpoloženja ne nastanejo sama po sebi, vzroki so njihove misli in stališča. Zato se je potrebno najprej odvaditi starega nefajn razmišljanja in se naučiti funkcionalnejšega. Tu spoznamo-se zavemo, da lahko misli izbiramo sami in pozitivno vplivamo na svoja ravnanja in počutje. Zelo fajn je prevetriti prepričanja s katerimi se pogojuje vrednost-veljava osebe. Enim so starši z vzgojo sporočali (ali pa še), da so v redu le če so pridni, delovni in vse potrpijo. Mladi pa mislijo, da nekaj veljajo le če imajo denar in so prijetnega videza. Če narod ni tak, potem naj nebibil veliko vreden, kar pa je zeloooo daleč od tega, da bi se znali brezpogojno sprejemati, kar je temelj za dobro počutje. Zaradi takih nerealnih prepričanj in vzorcev postajajo naša vedenja disfunkcionalna do te mere, da postanejo resna ovira za kakovost življenja.
Odrasli smo in vemo, da v tem materialnem svetu ni popolnega bitja, ki bi bil povsem pravičen, razumevajoč in ljubeč ter smo vanj verjeli kot otroci. Vsak človek ima namreč takšne ali drugačne napake, zato od njega ne moremo nikoli pričakovati popolnosti, ki smo si jo želeli kot otroci in po kateri še zdaj hrepenimo. Od nobenega človeka ne moremo zahtevati nečesa, kar si želimo, a nam on noče ali ne more dati. Dobro se bomo počutili, če mu bomo zmogli dati svobodo, kajti takrat bomo tudi mi postali svobodnejši. Sprejmimo, kar nam iz srca zmore ponuditi, kajti s tem bomo prižgali iskrico sreče v njegovem srcu, da se bo počutil bolj sprejetega in ljubljenega v tem svetu. Če potrebuje pomoč, mu pomagajmo in začutil bo delček iskrenosti, po kateri hrepeni.
0 komentarji:
Objavite komentar