Subscribe:

ponedeljek, 07. januar 2013

ČAS V ODNOSU



    Toliko je govora o politiki, gospodarstvu, športu, glasbi, službah, … pa v vsej tej naglici in poplavi dela ter informacij, kdaj zares pomislimo o nas samih, bližnjih, o odnosu, zvezah ? Velikokrat ostane le pri  besedah sočutja, ljubezni, spoštovanja…. . Kaj pa sploh to v praksi je ? Kako živimo, da gre v slo. vsak tretji zakon narazen, vsaka druga zveza pa razpade. Nato pa pod krinko samoprevare … poskrbeti moram zase in otroke, trpijo vsi.
Iz tega vidika sem zbral nekaj praktičnih dejavnikov, ki zmorejo kar zamajati, ali pa utrditi zveze. V večih točkah se najdemo, bolj se je potrebno zamisliti.

1. Družina in prijatelji
Družina in  prijatelji predstavljajo velik del našega življenja – in to že od nekdaj, še preden smo se spoznali. Slabi odnosi z družino in prijatelji naše boljše ali slabše polovice lahko torej poskrbijo za kar nekaj trenja v  razmerju ali pa  zvezo celo pripeljejo do konca.
Seveda razumemo, da smo ljudje različni in da vam vsi preprosto ne morejo biti všeč – še posebej njena najboljša prijateljica, ki je včasih prava kokoš, ali njegova mama, ki vas vedno uči, kako pospraviti stanovanje – a zavoljo  razmerja se splača potruditi in poskrbeti, da bomo z njenimi ali njegovimi najbližjimi vsaj vljudni in se z njimi ne bomo po nepotrebnem zapletali v konflikte.

2. Stres
V prvi fazi  razmerja se nam bo morda zdelo, da smo kot par skriti v nekakšen ovoju ljubezni – in  nič ne more ločiti ali spreti. A resnični svet žal deluje nekoliko drugače in kaj kmalu se začnemo spopadati tudi s stresnimi situacijami, ki zadevajo le enega izmed vaju, sploh ko pridejo otroci.
Skoraj zagotovo se  vsaj enkrat spopadamo s stresno situacijo s področja financ,  večkrat se spremo glede gospodinjskih opravil,  vzrok sporov pa so lahko tudi pretekla razmerja.
Tem konfliktom se je pravzaprav težko izogniti, zato je morda najbolje, da se čim prej postavimo na realna tla in lotimo konstruktivnega reševanja  težav.

3. Zasledovalci, iskalci
Par pomeni dve osebi – če pa se v  razmerje vztrajno vklaplja še tretja, se to najverjetneje ne bo končalo dobro. Ima eden  malo preveč dobrega prijatelja ali prijateljico nasprotnega spola? Ali pa gre morda celo za bivšega partnerja ali partnerko? To lahko kaj hitro načne  razmerje, zato se  priporoča stvari ustaviti, predno bo prepozno.
Kako? Zasledovalcu ali zasledovalki jasno povedati, da ni potrebe po tovrstnosti, pri tem pa ne biti preveč vljuden, saj se v tem primeru lahko zgodi, da sporočilo ne bo dovolj jasno razumljeno.

4. Nadležne navade
Nihče ni popoln – in to zagotovo velja tudi za  partnerja, kajne? Nekatere neprijetne navade vas sčasoma začnejo vse bolj motiti, čeprav gre za stvari, ki pravzaprav sploh niso pomembne. Vaš življenjski sopotnik nenehno pušča odprto zobno pasto? Izbranka za naš okus nosi preveč ličil? …  Vse to so malenkosti, ki  sčasoma lahko začnejo presedati.
Ne pustimo, da bi takšne malenkosti zagrenile  razmerje – če  gre nekaj na živce, je  najbolje, da se to jasno pove. Če bomo imeli srečo, bo partner z nadležnim početjem prenehal, v nasprotnem primeru pa se bo sprostilo vsaj nekaj negativne energije in zamere ne bomo nabirali v sebi, kjer bi eksplodirala v najmanj primernem trenutku.

5. Preveč udobja
Razumljivo je, da smo s časom nekako čedalje bolj povezani in vse bolj navajeni en na drugega, to pa s seboj prinaša tudi več, včasih kar preveč udobja. Napr. V začetku zveze ona namreč niti v sanjah ne bi dopustila, da bi jo partner zalotil nedepilirano, on pa se v posteljo nikdar ne bi odpravil neumit.
A čas prinese marsikaj in pride do nezdrave sproščenosti. Sproščenost sama po sebi seveda ni nič slabega, ravno nasprotno, a ko ta preraste v zapuščenost, ki se ji pridruži še rutina, je zveza na slabi poti. Zato je fajn pravočasno poskrbeti, da ne bomo en drugemu postali le sostanovalci v stilu dveh prijateljev.

6. Povsem različni cilji
Ljudje smo različni, prav tako različni pa so tudi naši cilji. Seveda ni nič narobe s tem, da imamo nekoliko različne poglede na življenje in tudi različne cilje, a če so cilji enega v popolnem nasprotju s cilji drugega, to lahko hitro pripelje do težav v razmerju.
Če si ona denimo želi družine, on pa predvsem kariere, se zveza najverjetneje ne bo obnesla – enako pa velja tudi v primeru, da on raje ostaja doma, ona pa bi rada življenje izkoristila do zadnjega trenutka. Kaj kmalu bosta  življenji vse bolj ločeni, kar zagotovo ni dober temelj za razmerje.
Rešitev je pravzaprav le kompromis, pa še to le v primeru, da je za to obojestranska pripravljenost in da je kompromis sploh mogoč – če se bo eden zaradi drugega moral odreči svojim željam in ciljem, to na dolgi rok zagotovo ne bo dobro.

7. Preteklost
Razen če smo se pravkar rodili, je za nami zagotovo že kar nekaj preteklosti, kar je seveda povsem razumljivo. Prav tako razumljivo je tudi, da se želimo iz svoje preteklosti in predvsem napak, ki smo jih  storili v njej, nekaj naučiti – precej manj razumljivo pa je, če živimo v preteklosti in svoje sedanje razmerje nenehno primerjamo s prejšnjimi.
Enako velja tudi za obstoječe razmerje. Je eden  v prvi fazi  poznanstva storil kakšno napako? Če bomo ta spodrsljaj pogrevali ob vsakem prepiru, se  zvezi ne piše nič dobrega. Če smo se namreč odločili, da neko napako oprostimo, jo skušajmo tudi pozabiti – ali pa je vsaj je omenjajmo ob vsaki priložnosti. Le tako se bo razmerje lahko osredotočilo na prihodnost, kar je tudi edina pravilna odločitev.

8. Spolnost
Katera  naj ne postane rutina in nekaj samo po sebi umevnega. Razvijajmo, negujmo to področje, ki daje težo zvezi. Spolnost sama po sebi ni poglavitni dejavnik za dober odnos, je pa eden od ključnih .
 Prisluhnimo sebi, partnerju, svojim in potrebam drugega. Usklajujmo iščimo prave poti ali alternative, katere naj bodo v veselje obema. Ne odrivajmo tega na stranski tir, kot nekaj drugotnega. Spolnost je čudovito področje s katerim se mogoče ne izgubi veliko, pridobi pa ogromno.

9. Preveč ali premalo samostojnosti
Gre za eno izmed najpogostejših težav v razmerjih, saj se nemalokrat zgodi, da je eden izmed partnerjev preveč ali pa premalo samostojen. Premalo samostojnosti seveda prinaša številne težave, saj se drugemu partnerju pogosto zdi, da ga njegova boljša ali slabša polovica kar nekako duši.
A tudi preveč samostojnosti ni vedno dobro, saj drugi partner hitro dobi občutek, da se ga pravzaprav ne potrebuje in da nima nobene pomembnejše vloge. Poiskati pravo ravnotežje na lestvici samostojnosti je včasih zelo težko, a z malo truda in veliko komunikacije  bo zagotovo uspelo

0 komentarji:

Objavite komentar