STRES

Dandanes je tolk govora o stresu in že mlade, celo otroke slišimo ... ponavadi povzamejo po nas, ... sem tolk živčen, sem v stresu, ... Torej stres je naš fiziološki, psihološki in vedenjski odziv  na  spremembo, ponavadi potencialno ogroženost ali škodljivost,  ki se ji moramo prilagoditi .  Stres je lahko pozitiven, če doživljamo spremembe kot  izziv, kot nek običajnega kar nam pride na pot. Škodljiv in zdravju nevaren pa je takrat, ko imamo občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmožnosti. Pazi .. občutek, ki pa ni nujno da se ujema z resnično situacijo. Kadar se znajdemo v potencialno nevarni situaciji, naše telo reagira tako, da se pripravi na odziv v obliki borbe ali bega kot pri naših prednikih ali živalih. Dihanje postane hitrejše in plitvejše, Mišice se krčijo, prebava  upočasni. Potenje, ki ima neprijeten vonj, se poveča.  Kt pripravljeni na boj Sprosti se adrenalin in noradrenalin. Ker pa danes človek ne more bežati ali se boriti kot v preteklosti, ali pa tudi ni potrebe je to stanje organizma nam v škodo. To pa še posebno, če to, nekako ogroženost, nemoč občutimo dlje časa in se telo ne uspe povrniti v prejšnje stanje. Daljša obdobja stresa lahko vodijo v kronično izčrpanost ali bolezen. Telo človeka, ki je stalno v stresu je obremenjeno in mu  slabi imunski siste

Telesni znaki stresa

Povečan srčni utrip, visok krvni pritisk, težave z dihanjem, težave s požiranjem,

občutek slabosti,  napete, skrčene mišice, zmanjšana odpornost, navali vročine in mraza, potenje, zardevanje, suha koža, zbadanje v mišicah, siljenje na bruhanje...

Vedenjski znaki stresa

Nespečnost,  zbujanje, čustveni izbruhi, izguba apetita ali pretirano jedenje, pretirano kajenje, pitje alkohola, izogibanje določeni situacijam, brezbrižnost.

Spremembe mišljenja

 Nezmožnost koncentracije, neodločnost, pozabljivost, pretirana občutljivost na kritiko, negativne samokritične misli, sprevržene misli, samoobtoževanje.

 Spremembe čustvovanja

 Anksioznost (tesnobnost, živčnost, napetost, strahovi, fobije, panika), depresija

(žalost, pomanjkanje samospoštovanja, apatija, utrujenost), potrtost,osamljenost,

občutki krivde in sramu..

 Stresnost neke situacije ali dogodka ni za vse ljudi enaka. Vsak ima drugačno opremljenost  in s tem tudi drugačna “očala”.  Določen dogodek je lahko za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju. (Ne)dovzetnost za stres določajo naša osebnost  starost,  izkušnje, vrednote, prepričanja, okoliščine v katerih se pojavimo, ter širše in ožje okolje v katerem živimo. Veliko vlogo pri vplivanju stresa ima življenska in miselna naravnanost , trdnost in kakovost medsebojnih odnosov z ljudmi, ki nas obdajajo.

 In se sprašujemo kaj naj sedaj s tem stresom, kjer ponavadi saniramo le posledice s kakšnim res odhodom, ki je beg in ni rešitev. Zakoplemo se v kakšne knjige, skupine, sekte. Meditiramo in poslušamo kvazi prenovitelje, brez resničnih osebnih izkušenj,  ki nam iz naslonjačev in knjig pridigajo.

Ker se vse začne v naših mislih bomo na dogodke, situacije, osebe ali predmete, ki jih imenujemo stresorji, spremenili pogled. Ker ta dosedanji nas je pripeljal do tu in ni fajn. Nekaj bomo odpisali, drugemu dali večji pomen, nekateremu manjšega ali ničnega. Ne bomo dopustili, da se v nedogled maje naše ravnovesje. V zdrave meje bomo dvignili  samozavest, samopodobo. Skratka vse … misli, besede, dejanja,  kontra kot do sedaj.

Pač naše misli nas določajo. Le-te se prezrcalijo v čustva  in  dejanja.