PISMO SINU

    Dragi sin, želim da veš !  Mnogim sem že namenjal besede ob slovesu, odhodu,  ..   v spomin, izpoved, zahvalo in ja težko so mi šle, te pa še posebno. Nobeno slovo ni lahko, četudi je pričakovano. Poslavljal se že od staršev, prijateljev, stanovskih kolegov, … in takrat se kar odpre razmišljanje o smislu življenja, o našem poslanstvu in o kakovosti medčloveških odnosov.

    Nekje sem prebral trditev, da Bog tudi po krivih črtah piše ravno in zadnji ponedeljek , prvega meseca leta,  v Parku zvončkov  še eno slovo, še ena pot. Pot med nami in zvezdico tam daleč, a ob enem tako pristno blizu. Tu.   Nam nedoumljivo, a Bog že ve v čem je pomen  tvojega odhoda. Božja pota niso naša pota, beremo v Svetem pismu.

     Od nekdaj je bila želja za več otrok in čeprav nisi bil načrtovan, smo se razveselili modre črtice in plusa. Veselili se vsi novega življenja, ki je začelo rasti in se razvijati. Vsi in vse v pričakovanju. Že v prvih začetkih si znal povezati nas, narediti bolj domače, prijetnejše, a tudi skrb in delovno vnemo si povečal. Mamica ti pričela kvačkati lepo modro odejico, prostorsko smo usklajevali, se angažirali počasi v nabavi vsega potrebnega. Prav prijetno je bilo in z veseljem smo delili to radostno novico, neozirajoč se drugače misleče. Živeli, dihali skupaj. Navdušeno spremljali tvojo rast iz tedna v teden, sestrici sta te videli na UZ, z začetki premikanja v trebuhu pa si res ustvaril še pristnejšo povezavo.

     Mesec dni pred odhodom k Njemu si zbolel. Upali smo, da ni hudega, da je pomota, da boš čez par mesecev zajokal in ugledal luč sveta. V iskreni želji po novem življenju v tvoje in naše dobro, smo se trudili še naprej, naredili vse kar je bilo potrebno in v naši moči, vendar se ni izšlo. Bolezen je napredovala in takoj v začetku leta si odšel. Ne po naši volji, želji, ker mi nismo gospodarji življenja. Veš, dragi Tilen, tisti dan je bil tako težak, ampak nekako z obilo solz in nemoči, smo sprejeli, da je tako, glede na  hudo bolezen, najbolje.

Sedaj si s svojimi, sebi enakimi in vedno z nami. Tam pri Njemu si, tam kjer ni bolečine in trpljenja. Če imaš moč, blagoslavljaj nas, glej na nas.